DINAMIČNI VALGUS KOLENA – KOLENA NA ”X”

Ali ste kdaj v parku srečali gospo, katere noge so bile bolj kot dvema vzporednima črkama I, podobne črki X? Morda to opazite pri sebi, ko se pogledate v veliko stensko ogledalo? Ali pa ste to opazili pri otroku, ki je ravnokar skočil iz gugalnice? Morda tega še nikoli niste opazili, pa vendar vas zanima kaj se skriva za tem?  

Temu pojavu strokovno pravimo valgus kolena, bolj preprosto pa kar kolena na “X”. Gre za abnormalen, pa vendarle pogost vzorec gibanja kolen, ki so v določenih situacijah obrnjena navznoter namesto naravnost v smeri stopal. Če X položaj opazimo med gibanjem, potem ga poimenujemo dinamični valgus kolena – v nadaljevanju DVK. Za DVK je značilen primik v kolčnem sklepu, notranja rotacija kolka in odmik kolena. Pri gibanjih, kjer je večina teže na eni nogi, opazimo tudi padec medenice na nasprotni strani.

Kdaj in zakaj se pojavi DVK?

Preden pojasnimo DVK, je smiselno omeniti tudi Q kot, imenovan tudi valgusni kot. To je kot med stegnenico in golenico posameznika. Večji kot je ta kot, večji je valgus kolena oziroma bolj je koleno obrnjeno navznoter. Pogosteje večji Q kot opazimo pri ženskah, saj imajo že anatomsko prirojeno širšo medenico. Eden od razlogov zakaj prihaja do valgusa kolena, je kot že omenjeno – večji Q kot. Najdemo ga predvsem pri ženskah, ki imajo zaradi nosečnosti in poroda prirojeno širšo medenico (2, 6). Punce, na to komponento žal nimamo vpliva.  

Dinamični valgus kolena se pogosto pojavi tudi zaradi šibkih kolčnih mišic – tu imamo v mislih predvsem odmikalke noge in zunanje rotatorje kolka (2). Med slednje uvrščamo srednjo zadnjično mišico in TFL (tensor fascie latae). DVK lahko poslabšajo tudi šibke iztegovalke kolka, kamor spadata velika zadnjična mišica in zadnja loža ter slabša moč in kontrola mišic trupa.

Kako lahko na enostaven način preverimo, ali ima oseba DVK?

Raziskovalci v laboratoriju uporabljajo potiskovne (tenziometrijske) plošče, ki nudijo povratno informacijo glede delovanja sile ob pristanku (vGRF) ter video kamere s pomočjo katerih izvedejo 2D in 3D analize (7, 9). 

Za t.i. domačo uporabo pa ne potrebujemo niti laboratorija niti ne dragih merilnih naprav. Izkušenim delavcem v športu za prepoznavanje DVK zadostuje že ostro oko, ostali pa si rajši pomagamo z video kamero (ja, mobilni telefonu zadošča) ali fotoaparatom. Gibalni testi, ki jih največkrat uporabljamo za odkrivanje DVK so enonožni počep, enonožni pristanek, globinski skok (ang. drop jump) ter enonožni globinski skok (ang. single leg drop vertical jump). Preiskovanca naprosimo, da izvede eno ali več izmed naštetih gibalnih testov, mi pa med tem pozorno spremljamo (ali snemamo) potovanje njegovega kolena. V kolikor opazimo, da koleno uhaja navznoter in ne sledi stopalu v smeri naprej, lahko potrdimo prisotnost dinamičnega valgusa kolena.

Problematika dinamičnega valgusa kolena

Zaradi DVK prihaja do porušene dinamike gibanja in slabšega izkoristka elastične energije. To zaznamo predvsem pri gibanjih kot so spremembe smeri in doskoki. Oseba z DVK ima slabšo sposobnost amortizacije sile ob pristanku, večino sile pa absorbira ravno koleno. Kombinacija velikih sil na koleno in slabša kontrola trupa ter kolka povečujeta tveganje za poškodbo sprednje križne vezi. Prav tako lahko povečata možnost za nastanek patelofemoralnega sindroma ter kroničnih bolečin v kolku (8). K večjemu in bolj rizičnemu DVK so nagnjeni predvsem otroci ter pripadnice nežnejšega spola, k nastanku pa pripomore tudi utrujenost.

V spodnjem videu si lahko pogledate nekaj primerov poškodb sprednje križne vezi zaradi velikega valgusnega stresa na koleno. 

Ali je DVK nevaren?

Glavno vprašanje, ki se nam verjetno poraja, ko pri nekom (ali sebi) opazimo DVK je: “Ali je to gibanje nevarno?” vendar pa bi se bilo morda bolj smiselno vprašati: “Kako bo DVK vplival na celotno gibanje in kinetično verigo v našem telesu?” 

Položaj valgusa kolena lahko pogosto opazimo pri vseh športih, pri katerih so prisotne hitre spremembe smeri, skoki in doskoki. Na to temo je bilo narejenih že kar nekaj raziskav, vendar valgusni kot, pri katerem bi lahko z gotovostjo napovedali poškodbo kolenskega sklepa ne obstaja, oziroma ga (zaenkrat) nihče (še) ni natančno določil. Pri valgusni poškodbi kolenskega sklepa gre za kombinacijo več faktorjev, ki se zgodijo hkrati. Sem spadajo:

– velik valgusni kot,
– večina teže na valgusni nogi,
– rahlo pokrčena noga,
– padec medenice na nasprotni strani,
– pronacija stopala in spuščen stopalni lok ter
– nezmožnost kontrole zaradi utrujenosti.

Lahko bi rekli, da je DVK nujno zlo nekaterih športov, vsekakor pa ni nujno, da bo v primeru takšnega gibanja kolena zagotovo prišlo do poškodbe kolenskega sklepa. Pomembno je zagotoviti ustrezno moč mišic, ki omogočajo dobro kontrolo gibanja kolčnega in kolenskega sklepa (1). S tem zmanjšamo tveganje pred poškodbo in ustvarimo varnejše pogoje za treninge in tekmovanja. Prav tako je potrebna sistematična treniranost posameznika. To omogoča zakasnitev pojava utrujenosti, ki je eden izmed dejavnikov tveganja za poškodbo (3). 

Če povzamem bistvo – (zmerni) valgusni položaj kolena ne predstavlja absolutne indikacije za poškodbo kolenskega sklepa. DVK ni nevaren, v kolikor ima športnik v zadostni meri razvito podporno mišičje in ima avtomatizirano pravilno tehniko (do)skokov in sprememb smeri. Pomembno je, da športnika v kontroliranem okolju tekom trenažnega procesa takšnim gibanjem izpostavimo. S tem mu omogočimo spoznavanje valgusnega položaja ter ga naučimo pravilne živčno-mišične kontrole, ki je potrebna za varovanje kolenskega sklepa med doskoki in hitrimi spremembami smeri. Popolno izogibanje temu gibu najverjetneje ne bo obrodilo sadov. 

 

Kako zmanjšati ali odpraviti DVK?

Med najbolj učinkovito in trajno metodo za odpravljanje oziroma zmanjšanje DVK zagotovo spadata krepitev in aktivacija zadnjičnih mišic – poudarek mora biti predvsem na odmikalkah in zunanjih rotatorjih kolka. Za krepitev in aktivacijo le-teh je zelo uporabna in lahko dostopna mala krožna elastika (5), ki vse bolj dobiva na popularnosti na trgu športnih pripomočkov. 

Pozitivne, vendar kratkoročne učinke (ki po navedbi raziskav trajajo 1-3 dni) je pokazal tudi kineziotaping, s pomočjo katerega so izboljšali DVK pri globinskih skokih in Donnatellijevem drop leg testu (8). 

Ugotovljeno je bilo tudi, da na zmanjšanje DVK pozitivno vpliva večja moč stranskega upogiba trupa, povečanje gibljivosti gležnja v dorzifleksiji (prsti proti sebi) ter sama mobilnost gležnjaiv. Prav tako je pomembno učenje pravilne tehnike doskokov in sprememb smeri s povratno informacijo športniku.  

Vse zgoraj omenjene metode pozitivno prispevajo k zmanjšanju ali celo odpravi dinamičnega valgusa kolena in s tem zmanjšajo tveganje za poškodbe. Zavedati se moramo, da dlje časa kot športnik ponavlja napačni gibalni vzorec, več časa in truda bo potrebno vložiti, da ga popravi. Zaradi tega ima izredno pomemben vpliv zgodnje prepoznavanje problema s strani izobraženih in izkušenih športnih strokovnjakov ter temu primerno ukrepanje. 

Literatura

  1. Dischiavi, S. L., Wright, A. A., Hegedus, E. J. and Bleakley, C. M. (2019). Rethinking Dynamic Knee Valgus and Its Relation to Knee Injury: Normal Movement Requiring Control, Not Avoidance. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 49(4). https://doi.org/10.2519/jospt.2019.0606
  2. Dix, J., Marsh, S., Dingenen, B. and Malliaras, P. (2019). The relationship between hip muscle strength and dynamic knee valgus in asymptomatic females: A systematic review. Physical Therapy in Sport, 37. https://doi.org/10.1016/j.ptsp.2018.05.015
  3. Fidai, M. S., Okoroha, K. R., Meldau, J., Meta, F., Lizzio, V. A., Borowsky, P., … Makhni, E. C. (2020). Fatigue Increases Dynamic Knee Valgus in Youth Athletes: Results From a Field-Based Drop-Jump Test. Arthroscopy: The Journal of Arthroscopic & Related Surgery, 36(1). https://doi.org/10.1016/j.arthro.2019.07.018
  4. García-Luna, M. A., Cortell-Tormo, J. M., García-Jaén, M., Ortega-Navarro, M. and Tortosa-Martínez, J. (2020a). Acute Effects of ACL Injury-Prevention Warm-Up and Soccer-Specific Fatigue Protocol on Dynamic Knee Valgus in Youth Male Soccer Players. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(15). https://doi.org/10.3390/ijerph17155608
  5. Heydarian, M., Babakhani, F., Hatefi, M., Balouchi, R. and Mohammadian, M. (2020). Effects of a band loop on muscle activity and dynamic Knee valgus during pedaling. Gait & Posture, 82. https://doi.org/10.1016/j.gaitpost.2020.09.021
  6. Numata, H., Nakase, J., Kitaoka, K., Shima, Y., Oshima, T., Takata, Y., … Tsuchiya, H. (2018). Two-dimensional motion analysis of dynamic knee valgus identifies female high school athletes at risk of non-contact anterior cruciate ligament injury. Knee Surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy, 26(2). https://doi.org/10.1007/s00167-017-4681-9
  7. Rajasekar, S., Kumar, A., Patel, J., Ramprasad, M. and Samuel, A. J. (2018). Does Kinesio taping correct exaggerated dynamic knee valgus? A randomized double blinded sham-controlled trial. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 22(3). https://doi.org/10.1016/j.jbmt.2017.09.003
  8. Schmidt, E., Harris-Hayes, M. and Salsich, G. B. (2019). Dynamic knee valgus kinematics and their relationship to pain in women with patellofemoral pain compared to women with chronic hip joint pain. Journal of Sport and Health Science, 8(5). https://doi.org/10.1016/j.jshs.2017.08.001
  9. Tamura, A., Akasaka, K., Otsudo, T., Shiozawa, J., Toda, Y. and Yamada, K. (2017). Dynamic knee valgus alignment influences impact attenuation in the lower extremity during the deceleration phase of a single-leg landing. PLOS ONE, 12(6). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0179810